9. dan - lenarjenje ni nič drugega kakor priprava na počitek
Ko se v
nedeljo zbudim in odtavam iz sobe,
se počasi zavem, da imam napad lenobe.
To sicer nič ne boli, le korak je bolj počasen,
malce motne so oči in radio je preglasen.
O lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba
Hiter sem se te navadu, nikdar ne bom te pozabu.
O lenoba, lenoba nikdar ne bom te zapustu,
Vedno boš ob meni, v službi ali na dopustu.
Midva sva res dober par, vedno istega sva mnenja
Ti si gospodar, stil mojega življenja,
Zato se vračam nazaj v ležeči polžaj
Tu ni več pomoči, tak je moj značaj.
O lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba
Hiter sem se te navadu, nikdar ne bom te pozabu.
O lenoba, lenoba nikdar ne bom te zapustu,
Vedno boš ob meni, v službi ali na dopustu.
(Don Mentony Band - Lenoba)
Ja, kakor se je dalo razbrati iz besedila pesmi nismo danes počeli ničesar posebej razburljivega. Zajtrk smo brez najmanjšega kančka slabe vesti preskočili ter uživali v spancu vse tja do poldneva. No, razen našega pridnega profesorja, ki je kakor se spodobi pobegnil iz nevarnega objema tople odeje že okrog 8 ure zjutraj. Nekateri pač ne znajo ceniti dragocenih reči.
Kasneje, ko smo použili kosilo ter se je le to malo poleglo v neznane prostore želodca nas je čakal ogled posnetkov intervjuja, ki smo jih ustvarili prejšnji dan. Omenim naj le to, da je bilo prisotnega veliko smeha. Ampak no, saj to je vendar zdravo in zdravje je na prvem mestu. Da pa le tega ne bi bilo premalo smo se nato spravili še k igranju nogometa. Žogi nismo dali miru to večerja, ki je v nas ponovno prebudila lakoto. Da ne bi imeli za danes premalo počitka smo se nato vrnili nazaj k uživanju prostega časa. Ja, nadvse naporen dan je za nami.
--------------------------------------------------------------------------------------------
<oc>
Here is a little poem I made:
Sometimes I wonder what goes through his head,
making this songs, that fill me with dread.
Each night I sigh as I see the new text,
always making me wonder, what will come next.
Patiently waiting for the opportunity to strike,
I'll probably tell him to take hike.
But despite him being so very bold,
remember,
revenge is a dish best served cold.
</oc>
As you can see from the song, we didn't do anything exciting today. We skipped breakfast with no guilt and enjoyed our sleep up until noon. Well, all of us except our professor who escaped the dangerous warm embrace of the bed around 8 a.m. Some people don't know how to appreciate precious things.
Later, after breakfast that filled our stomachs, we had the pleasure of watching the clips from our interview, that took place yesterday. I'll only say that there was a lot of laughter involved. But laughter is healthy and health is the priority here. And if that wasn't enough, we played some football till the evening, which woke the hunger inside us. But to make sure we wouldn't overextend, we returned to just resting and enjoying our free time. Yeah, today was 'tough'.
Quote of the day:
Hava nagila,
Hava nagila
Hava nagila!
se počasi zavem, da imam napad lenobe.
To sicer nič ne boli, le korak je bolj počasen,
malce motne so oči in radio je preglasen.
O lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba
Hiter sem se te navadu, nikdar ne bom te pozabu.
O lenoba, lenoba nikdar ne bom te zapustu,
Vedno boš ob meni, v službi ali na dopustu.
Midva sva res dober par, vedno istega sva mnenja
Ti si gospodar, stil mojega življenja,
Zato se vračam nazaj v ležeči polžaj
Tu ni več pomoči, tak je moj značaj.
O lenoba, lenoba, zvest ti bom do groba
Hiter sem se te navadu, nikdar ne bom te pozabu.
O lenoba, lenoba nikdar ne bom te zapustu,
Vedno boš ob meni, v službi ali na dopustu.
(Don Mentony Band - Lenoba)
Ja, kakor se je dalo razbrati iz besedila pesmi nismo danes počeli ničesar posebej razburljivega. Zajtrk smo brez najmanjšega kančka slabe vesti preskočili ter uživali v spancu vse tja do poldneva. No, razen našega pridnega profesorja, ki je kakor se spodobi pobegnil iz nevarnega objema tople odeje že okrog 8 ure zjutraj. Nekateri pač ne znajo ceniti dragocenih reči.
Kasneje, ko smo použili kosilo ter se je le to malo poleglo v neznane prostore želodca nas je čakal ogled posnetkov intervjuja, ki smo jih ustvarili prejšnji dan. Omenim naj le to, da je bilo prisotnega veliko smeha. Ampak no, saj to je vendar zdravo in zdravje je na prvem mestu. Da pa le tega ne bi bilo premalo smo se nato spravili še k igranju nogometa. Žogi nismo dali miru to večerja, ki je v nas ponovno prebudila lakoto. Da ne bi imeli za danes premalo počitka smo se nato vrnili nazaj k uživanju prostega časa. Ja, nadvse naporen dan je za nami.
--------------------------------------------------------------------------------------------
<oc>
Here is a little poem I made:
Sometimes I wonder what goes through his head,
making this songs, that fill me with dread.
Each night I sigh as I see the new text,
always making me wonder, what will come next.
Patiently waiting for the opportunity to strike,
I'll probably tell him to take hike.
But despite him being so very bold,
remember,
revenge is a dish best served cold.
</oc>
As you can see from the song, we didn't do anything exciting today. We skipped breakfast with no guilt and enjoyed our sleep up until noon. Well, all of us except our professor who escaped the dangerous warm embrace of the bed around 8 a.m. Some people don't know how to appreciate precious things.
Later, after breakfast that filled our stomachs, we had the pleasure of watching the clips from our interview, that took place yesterday. I'll only say that there was a lot of laughter involved. But laughter is healthy and health is the priority here. And if that wasn't enough, we played some football till the evening, which woke the hunger inside us. But to make sure we wouldn't overextend, we returned to just resting and enjoying our free time. Yeah, today was 'tough'.
Quote of the day:
Hava nagila,
Hava nagila
Hava nagila!