1. dan - potovanje
Pa smo le pripotovali. Nebo, zemlja, ... za nas ni ovire.
Budnica ob 1 in odhod ob 2, pa čeravno zjutraj? Ni problema. Spanec, ki nam ga zaradi priprav ni uspelo ujeti je bil ujet v kombiju, ko smo zgolj 2, 3 urce potovali do letališča Marco Polo v Benetkah. Imeli smo še celo to srečo, da nas je voznik dostavil povsem do našega terminala. Psihičnih branikov nam ni bilo možno podreti niti čakanje, ko je bila kljub jutranji uri vrsta. Kot nič je minil čas in že smo sedeli na sedežih ter se pogovarjali o kraju, ki je bil od nas oddaljen še toliko kilometrov. Sunek pri speljevanju nas je pritisnil na sedež in smo skozi majhno okno v svet opazovali pokrajino, ki je bila zmeraj bolj oddaljena. Kmalu nismo videli ničesar več pod seboj razen beline, ki bi morala biti nad nami.
Menjava letala ni bila problem - saj smo imeli sedaj že nove, še sveže izkušnje. Novi let je minil še hitreje, da smo se lahko zgolj čudili hitrosti s katero je minil. Na letališču je sicer zavladala rahla skrb, ko prtljage ni bilo od nikoder. Končno pa se je po počasnem traku, poleg vseh odpadlih koles in kosov kovčkov kdo ve katerih nesrečnikov, pokazalo naše imetje. Voznik nas je že čakal in spet smo bili na poti, čeravno tokrat po zemlji na katero smo sprva zgledali zviška. Tri ure vožnje nam je tokrat pobralo malo več moči, saj smo bili od celodnevenga sedenja že utrujeni. A zbrani smo moči ter premagali tudi to. Na cilju nas je pričakala naša gostiteljica in nas prijazno podravila. Po razpakiranju je sledil spoznavanje ter večerja, ki je v nas ponovno prebudila spečo lakoto. Prvi dan je bil tako uspešno končan in vse kar nam je ostalo je bil prepotreben spanec ter vračanje moči.
--------------------------------------------------------------------------------------------
Finally, we have arrived. The sky, the earth...nothing can stop us.
The wake-up call at 1 and the departure at 2, in the morning? No problem. The preparations took a lot of our time so we caught some sleep on the way to Marco Polo airport in Venice.
The driver even drove us directly to our terminal. We were able to stay sane, while queuing in the waiting line. Time flew by and we found ourselves sitting in our seats, talking about the place far, far away...from us.
The force of the airplane, accelerating, pushed us deeply in our seat and through a small window we watched the ground disappear. The clouds, that should've been above us, were spread beneath us like the sea. The change of flight wasn't a problem since we now had some fresh experience. The new flight ended even faster, making us wonder of the speed it traveled with.
There was some concern at the airport, when our luggage didn't appear. But finaly, after seeing wheels and other broken pieces of luggage, our's finaly appeared on the track. The driver was waiting for us and off we went, driving through the land, we didn't think much off.
The three-hour long drive took a lot from us since we have been sitting the whole day. But we gathered enough strength to overcome this obstacle. We were greeted by our hostess Amelia at the arrival point. After we unpacked, we got to know eachother and have dinner which quenched our deeply hidden hunger. So that concluded our first day and we went to our beds to regain our strength to fight another day.
Quote of the day:
You were like a brother to me. Why ., .WHY!? WHY COULDN'T YOU JUST PUT MILK BACK IN THE FRIDGE!?
Budnica ob 1 in odhod ob 2, pa čeravno zjutraj? Ni problema. Spanec, ki nam ga zaradi priprav ni uspelo ujeti je bil ujet v kombiju, ko smo zgolj 2, 3 urce potovali do letališča Marco Polo v Benetkah. Imeli smo še celo to srečo, da nas je voznik dostavil povsem do našega terminala. Psihičnih branikov nam ni bilo možno podreti niti čakanje, ko je bila kljub jutranji uri vrsta. Kot nič je minil čas in že smo sedeli na sedežih ter se pogovarjali o kraju, ki je bil od nas oddaljen še toliko kilometrov. Sunek pri speljevanju nas je pritisnil na sedež in smo skozi majhno okno v svet opazovali pokrajino, ki je bila zmeraj bolj oddaljena. Kmalu nismo videli ničesar več pod seboj razen beline, ki bi morala biti nad nami.
Menjava letala ni bila problem - saj smo imeli sedaj že nove, še sveže izkušnje. Novi let je minil še hitreje, da smo se lahko zgolj čudili hitrosti s katero je minil. Na letališču je sicer zavladala rahla skrb, ko prtljage ni bilo od nikoder. Končno pa se je po počasnem traku, poleg vseh odpadlih koles in kosov kovčkov kdo ve katerih nesrečnikov, pokazalo naše imetje. Voznik nas je že čakal in spet smo bili na poti, čeravno tokrat po zemlji na katero smo sprva zgledali zviška. Tri ure vožnje nam je tokrat pobralo malo več moči, saj smo bili od celodnevenga sedenja že utrujeni. A zbrani smo moči ter premagali tudi to. Na cilju nas je pričakala naša gostiteljica in nas prijazno podravila. Po razpakiranju je sledil spoznavanje ter večerja, ki je v nas ponovno prebudila spečo lakoto. Prvi dan je bil tako uspešno končan in vse kar nam je ostalo je bil prepotreben spanec ter vračanje moči.
--------------------------------------------------------------------------------------------
Finally, we have arrived. The sky, the earth...nothing can stop us.
The wake-up call at 1 and the departure at 2, in the morning? No problem. The preparations took a lot of our time so we caught some sleep on the way to Marco Polo airport in Venice.
The driver even drove us directly to our terminal. We were able to stay sane, while queuing in the waiting line. Time flew by and we found ourselves sitting in our seats, talking about the place far, far away...from us.
The force of the airplane, accelerating, pushed us deeply in our seat and through a small window we watched the ground disappear. The clouds, that should've been above us, were spread beneath us like the sea. The change of flight wasn't a problem since we now had some fresh experience. The new flight ended even faster, making us wonder of the speed it traveled with.
There was some concern at the airport, when our luggage didn't appear. But finaly, after seeing wheels and other broken pieces of luggage, our's finaly appeared on the track. The driver was waiting for us and off we went, driving through the land, we didn't think much off.
The three-hour long drive took a lot from us since we have been sitting the whole day. But we gathered enough strength to overcome this obstacle. We were greeted by our hostess Amelia at the arrival point. After we unpacked, we got to know eachother and have dinner which quenched our deeply hidden hunger. So that concluded our first day and we went to our beds to regain our strength to fight another day.
Quote of the day:
You were like a brother to me. Why ., .WHY!? WHY COULDN'T YOU JUST PUT MILK BACK IN THE FRIDGE!?