12. dan - ko so oljke cvetele
Dan kakor vsak se je pričel tudi v našem malem gostujočem mestecu. Budilka je dvignila prvega zaspanca iz postelje, vstajanje le tega pa še drugega, ki je nato s svojim premikanjem prebudil tretjega in tako naprej. Sem ter tja se je oglasil še kakšen telefon, ki je želel svojega lastnika opomniti na uro to pa je bilo tudi vse. Za zajtrk smo jedli že tako rekoč standardno izbiro, ki se našim zaspanim želodcem pač najbolje prileže po prekratki noči. Čez okno nas je na neprijazno vreme opominjalo trkanje dežja, ki ni prav nič dvigoval moralo naše skupine. Vendar pa, kaj naj naredimo, služba je le služba. Hočeš ali nočeš smo se bili zatorej primorani odpraviti skozi vrata z dežniki nad glavami. Sem ter tja smo bili prisiljeni celo v manjše poskoke, da smo se le izognili nemarno postavljenim lužam.
Takoj, ko se je stopilo skozi vrata v delovni prostor je bilo mogoče opaziti v kotu postavljene dežnike. In nato manjkajoče člane ekipe, ki so že pridno snemali zanimivo dogajanje v mestu, ki je bilo vredno pozornosti kamer in gledalcev pred televizijskimi sprejemniki. Da pa se ne bi premagana zaspanost vrnila v nas smo se jim kaj hitro pridružili, ko so se mimogrede na poti na novo lokacijo ustavili v bazi. Eni prej, drugi malo kasneje smo tako odšli vsak na svoj konec opravljati službo, ki nam je bila naložena v zameno za potovanje v Andaluzijsko provinco. Arhiviranje dogajanj je ob dobri merici smeha kaj hitro minilo in spet smo sedeli ter stali zraven monitorjev, kjer so nastajale nove oddaje. Beseda je dalo besedo, da so kazalci kaj kmalu pokazali 14 uro. Konec službovanja za danes torej. Ponovno lačnih želodcev smo se tako vrnili skozi rahlo pršenje iz nad nami razpetih sivih oblakov v začasno domovanje.
Po drugemu obroku smo imeli dobro urico pa pol prostega časa za sprejemljivo prebavljanje zaužitega. Zakaj samo toliko? Ker nas je namreč nato čakalo približno trideset minut vožnje do aktivnosti, ki je zapolnjevala naš popoldanski urnik. Med pozibavanjem kombija je večina popadala v dremež, ki nam je bil tako odvzet. No, tudi toplota je imela kaj pri tem. Kar je namreč za nas toplo je za prebivalce teh krajev mrzlo. Cesta nas je tako privedla v tovarno olivnega olja San Francisco, krajše SF. Čeravno nam vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno pa nam je bil zato veliko bolj lastnik, ki nas je prijazno popeljal skozi manjše zemljišče. Naše znanje je tako sedaj obogateno še za nekaj dodatnih informacij o samih olivah, pogojih za uspešno rast ter kako zelo strogi je trg pri klasificiranju teh izdelkov. Po poti mimo vseh strojev nas je čakal še krajši video v angleščini in kakor, da smo pravi strokovnjaki, tri različne vrste pridelkov za pokušino. Čeravno tega do sedaj nismo vedeli smo tedaj resnično spoznali, da se razlikujejo tako vonjave kakor okusi. Še posebej slednji, če je zraven priložena priročna košarica kruha, ki se še prehitro sprazni. Čas je tako ponovno hitro stekel mimo nas in že smo spet sedeli na sedežih kombija, meneč se o pravkar videnih rečeh. Vožnja nazaj je potekala veliko bolj gladko, predvsem pa budno. Spet se je obračal ključ in spet smo se znašli v svojih prostorih, ki so nam bili dodeljeni za čas bivanja v Španiji. Nekaj šal, ki si jih nihče ne bi smel vzeti preresno k srcu in že je bila pred nami večerja. Zunaj pa trdna tema, ki jo zgolj sem ter tja prereže snop svetlobe s ceste. Za spomin nas jutro pa nam po oknih še zmeraj trkajo dežne kapljice ter nas spet vabijo na avanturo kakršno smo bili deležni ob današnjem začetku dneva.
--------------------------------------------------------------------------------------------
The day, like any other day, began in our little town. The alarm clock woke up the first sleepy guy from the bed and this started the 'domino' effect. The breakfast passed by quite fast with no change. The view from the window reminded us of the nasty weather that didn't help raise our morale. But what can you do, a job is a job. Like it or not, we left the residence with our umbrellas open, protecting us from the rain.
Getting in the company, you were able to spot umbrellas in the corner and the crew filming anything exciting happening in the town. But fearing the weariness, we soon joined them. We stopped by in the base. We all left in different directions to work in exchange for travelling to the Andalusian province. Archiving the happenings was followed by a nice scoop of laughter and soon we found ourselves sitting in front of the screens, where we were able to see the making of new shows. Time flew by and the clock showed 14:00. End of work for today. Hungry, we returned to our residence.
After our second meal we had a good hour and a half of free time. Why so little you ask? Because we had a trip to the olive factory waiting for us. The owner kindly greeted us and gave us a tour of the Olive Oil San Francisco. So we gained knowledge about olives, how to grow them succesfully, how strict the market is for classifying this products and etc. After the tour, we had a short video in english and an olive testing, waiting for us. We didn't know that the smell's could be so different. Specially with a basket of bread to help you. So the trip ended quite fast. We, once again, found ourselves at the residence, enjoying a few jokes, that no one should take too seriously, when dinner came. The darkness was cut by a few sharp rays from the road. It was still raining outside, reminding us of our morning and inviting us to another adventures, that we have already experienced.
Quote of the day:
Yes, get me some oil. And make sure it's extra virgin.
Takoj, ko se je stopilo skozi vrata v delovni prostor je bilo mogoče opaziti v kotu postavljene dežnike. In nato manjkajoče člane ekipe, ki so že pridno snemali zanimivo dogajanje v mestu, ki je bilo vredno pozornosti kamer in gledalcev pred televizijskimi sprejemniki. Da pa se ne bi premagana zaspanost vrnila v nas smo se jim kaj hitro pridružili, ko so se mimogrede na poti na novo lokacijo ustavili v bazi. Eni prej, drugi malo kasneje smo tako odšli vsak na svoj konec opravljati službo, ki nam je bila naložena v zameno za potovanje v Andaluzijsko provinco. Arhiviranje dogajanj je ob dobri merici smeha kaj hitro minilo in spet smo sedeli ter stali zraven monitorjev, kjer so nastajale nove oddaje. Beseda je dalo besedo, da so kazalci kaj kmalu pokazali 14 uro. Konec službovanja za danes torej. Ponovno lačnih želodcev smo se tako vrnili skozi rahlo pršenje iz nad nami razpetih sivih oblakov v začasno domovanje.
Po drugemu obroku smo imeli dobro urico pa pol prostega časa za sprejemljivo prebavljanje zaužitega. Zakaj samo toliko? Ker nas je namreč nato čakalo približno trideset minut vožnje do aktivnosti, ki je zapolnjevala naš popoldanski urnik. Med pozibavanjem kombija je večina popadala v dremež, ki nam je bil tako odvzet. No, tudi toplota je imela kaj pri tem. Kar je namreč za nas toplo je za prebivalce teh krajev mrzlo. Cesta nas je tako privedla v tovarno olivnega olja San Francisco, krajše SF. Čeravno nam vreme ni bilo ravno najbolj naklonjeno pa nam je bil zato veliko bolj lastnik, ki nas je prijazno popeljal skozi manjše zemljišče. Naše znanje je tako sedaj obogateno še za nekaj dodatnih informacij o samih olivah, pogojih za uspešno rast ter kako zelo strogi je trg pri klasificiranju teh izdelkov. Po poti mimo vseh strojev nas je čakal še krajši video v angleščini in kakor, da smo pravi strokovnjaki, tri različne vrste pridelkov za pokušino. Čeravno tega do sedaj nismo vedeli smo tedaj resnično spoznali, da se razlikujejo tako vonjave kakor okusi. Še posebej slednji, če je zraven priložena priročna košarica kruha, ki se še prehitro sprazni. Čas je tako ponovno hitro stekel mimo nas in že smo spet sedeli na sedežih kombija, meneč se o pravkar videnih rečeh. Vožnja nazaj je potekala veliko bolj gladko, predvsem pa budno. Spet se je obračal ključ in spet smo se znašli v svojih prostorih, ki so nam bili dodeljeni za čas bivanja v Španiji. Nekaj šal, ki si jih nihče ne bi smel vzeti preresno k srcu in že je bila pred nami večerja. Zunaj pa trdna tema, ki jo zgolj sem ter tja prereže snop svetlobe s ceste. Za spomin nas jutro pa nam po oknih še zmeraj trkajo dežne kapljice ter nas spet vabijo na avanturo kakršno smo bili deležni ob današnjem začetku dneva.
--------------------------------------------------------------------------------------------
The day, like any other day, began in our little town. The alarm clock woke up the first sleepy guy from the bed and this started the 'domino' effect. The breakfast passed by quite fast with no change. The view from the window reminded us of the nasty weather that didn't help raise our morale. But what can you do, a job is a job. Like it or not, we left the residence with our umbrellas open, protecting us from the rain.
Getting in the company, you were able to spot umbrellas in the corner and the crew filming anything exciting happening in the town. But fearing the weariness, we soon joined them. We stopped by in the base. We all left in different directions to work in exchange for travelling to the Andalusian province. Archiving the happenings was followed by a nice scoop of laughter and soon we found ourselves sitting in front of the screens, where we were able to see the making of new shows. Time flew by and the clock showed 14:00. End of work for today. Hungry, we returned to our residence.
After our second meal we had a good hour and a half of free time. Why so little you ask? Because we had a trip to the olive factory waiting for us. The owner kindly greeted us and gave us a tour of the Olive Oil San Francisco. So we gained knowledge about olives, how to grow them succesfully, how strict the market is for classifying this products and etc. After the tour, we had a short video in english and an olive testing, waiting for us. We didn't know that the smell's could be so different. Specially with a basket of bread to help you. So the trip ended quite fast. We, once again, found ourselves at the residence, enjoying a few jokes, that no one should take too seriously, when dinner came. The darkness was cut by a few sharp rays from the road. It was still raining outside, reminding us of our morning and inviting us to another adventures, that we have already experienced.
Quote of the day:
Yes, get me some oil. And make sure it's extra virgin.